Bolezni srca in ožilja

Čim več dejavnikov tveganja imate, tem večja je verjetnost, da boste zboleli na srcu ali doživeli nevaren srčno-žilni dogodek, npr. srčni infarkt, možgansko kap, periferno žilno bolezen ... Prisotnost dveh ali treh dejavnikov tveganje ne samo podvoji ali potroji, ampak ga zveča za nekajkrat.

Povečan holesterol

Holesterol je vosku podobna snov, ki je ključna sestavina živalske celice. Iz njega nastanejo v telesu številne druge snovi, ki so nujne za življenje, med drugim tudi nekateri hormoni.
Holesterol nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi s hrano. Pri njegovi razgradnji nastajajo v jetrih žolčne kisline, ki se izločajo v prebavni trakt in so nujno potrebne pri prebavi maščobe, ki jih dobi s hrano. Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni. Hiperholesterolemija je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov za hiter nastanek ateroskleroze.
Vzroki za povečano vsebnost holesterola v krvi so lahko prevelik vnos s hrano, razne bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice), nekatera zdravila. Posebej huda je hiperholesterolemija, ki je posledica genske okvare. Pri tej lahko zaradi srčnega infarkta umrejo že otroci.
Vsebnost holesterola v telesu je skrbno nadzirana. Njegovo nastajanje in odstranjevanje iz telesa je pri zdravih ljudeh uravnano tako, da ne pride do kopičenja. Pri določenih prirojenih ali pridobljenih okvarah
(dislipidemijah) pa pride do motenj v nastajanju ali odstranjevanju in takrat lahko v krvi zaznamo prevelike količine holesterola.

Zaželene vrednosti holesterola:
- skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l,
- holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l,
- trigliceridi: manj kot 1,7 mmol/l,
- holesterol HDL: več kot 1 mmol/l pri moških,
- holesterol HDL:več kot 1,2 mmol/l pri ženskah

Zaželene vrednosti holesterola pri bolnikih s srčno-žilno ali sladkorno boleznijo in pri tistih, pri katerih obstaja veliko tveganje za pojav srčno-žilne bolezni (več kot 20-odstotno tveganje za pojav srčno-žilnega zapleta v naslednjih desetih letih)
- skupni holesterol: manj kot 4 mmol/l,
- holesterol LDL: manj kot 2 mmol/l,

Arteroskleroza

Počasi napredujoč proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah žil odvodnic (arterij), ki povzroči, da se žilna svetlina zoži ali celo zamaši. Prve aterosklerotične spremembe se začno v otroštvu in z leti postopoma napredujejo. V žilni steni se poleg holesterola kopičijo tudi razne celice iz krvnega obtoka in iz globljih slojev žilne stene.
Aterosklerotična sprememba tako postopoma raste in nastane aterosklerotična leha. Med drugimi celicami najdemo v tako spremenjeni žilni steni tudi vnetne celice, ki sproščajo snovi, ki topijo vezivo v žilni steni. Tako lahko pride do razpoka aterosklerotične lehe in na takem mestu v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo. Ateroskleroza se lahko razvije kjerkoli v telesu, najbolj pogosta pa je v koronarnih žilah srca, kjer lahko povzroči srčni infarkt, v arterijah osrednjega živčnega sistema, kjer lahko povzroči možgansko kap, in v arterijah nog, kjer lahko povzroči odmrtje (gangreno) dela ali celo cele noge.

Ker povzroča tudi možgansko kap in odmrtje nog, je eden od pomembnejših vzrokov za invalidnost, zlasti pri starejših. Na hitro napredovanje ateroskleroze vpliva več nevarnih dejavnikov. Na nekatere (spol, starost, družinska obremenjenost) ne moremo vplivati, druge (visok krvni tlak, sladkorna bolezen, kajenje, telesna nedejavnost, debelost ipd.) pa lahko uravnavamo z ustreznim načinom življenja ali pa z zdravili. Holesterol je eden od najnevarnejših dejavnikov, ki vplivajo na hitro napredovanje ateroskleroze. Več kot ima posameznik dejavnikov tveganja, večja je nevarnost, da bo pri njem prišlo do ateroskleroznih zapletov. Nujno je, da čim več nevarnih dejavnikov tveganja odstranimo ali pa vsaj zmanjšamo njihovo izrazitost (uredimo krvni tlak, sladkorno bolezen, maščobe itd). Če hočemo dejavnike odstraniti, jih moramo poznati!

Visok krvni tlak

Krvni tlak imenujemo tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Poznamo sistolični ("zgornji") krvni tlak, ki ga izmerimo takrat, kadar srce iztisne kri v žilje, in diastolični ("spodnji") krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva. Izrazimo ga v milimetrih živega srebra (Hg).

O zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar je krvni tlak višji kot 140/90 mm Hg, bodisi da gre le za večje vrednosti sistoličnega krvnega tlaka oz. diastoličnega krvnega tlaka ali pa za povečanje obeh. Izbira načina obravnavanja bolnika z visokim krvnim tlakom pa je odvisna tudi od višine krvnega tlaka.

Dednost (sorodniki imajo ali so imeli visok krvni tlak), starost (po

45 letu se krvni tlak viša) in spol (moški so bolj ogroženi od žensk) so dejavniki, na katere nimamo vpliva. Za razvoj te tako imenovane esencialne ali primarne arterijske hipertenzije pa morajo biti prisotni tudi nekateri drugi dejavniki, na katere k sreči lahko vplivamo:
- prevelika telesna teža,
- čezmerno uživanje soli,
- čezmerno pitje alkoholnih pijač,
- premajhna telesna nedejavnost,
- izpostavljenost škodljivim stresom
- izpostavljenost geobiološkim vplivom oz. škodljivim sevanjem

Dosti redkeje je visok krvni tlak posledica obolenja nekaterih organov, kot so žleze z notranjim izločanjem (ščitnica, nadledvična žleza ...), ledvična obolenja, zožitve ledvičnih arterij itd. Visok krvni tlak lahko povzročijo tudi nekatera zdravila in farmacevtski pripravki (npr. kontracepcijske tablete). V teh primerih govorimo o sekundarni arterijski hipertenziji. Po odstranitvi vzroka  (ozdravljenju) se krvni tlak normalizira.

Presnovni sindrom

Čezmerna telesna teža je pogosto znak, da je s presnovo nekaj narobe. Motnje v presnovi so lahko osnovni razlog za nastanek človeku nevarnih bolezni. Ne poznamo še vseh mehanizmov presnove ljudi s čezmerno telesno težo, vemo pa, da posameznih dejavnikov motene presnove ne smemo obravnavati ločeno, ampak kot celoto.
Skupino dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove, imenujemo presnovni sindrom. Ti dejavniki, ki so že vsak zase razlog za pogostejši pojav bolezni srca in žilja ter sladkorne bolezni, so:
- trebušna debelost,
-  zvišan krvni tlak,
- zvišana vrednost krvnega sladkorja, izmerjena na tešče,
- motnje v presnovi krvnih maščob (znižana vrednost koristnega holesterola
   HDL in zvišana vrednost trigliceridov).

Na voljo so podatki o posameznih dejavnikih tveganja. Dva od treh Slovencev imata zvišano vrednost holesterola v krvi. 58 % odraslih Slovencev je pretežkih (2), 18 % pa jih uvrščamo med debele. Približno polovica odraslih prebivalcev Slovenije ima zvišan krvni tlak. V Sloveniji je po ocenah več kot 100 000 sladkornih bolnikov, njihovo število pa nenehno narašča. Pri bolnikih s presnovnim sindromom sta obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni zelo veliki, zato je pomembno, da presnovni sindrom prepoznamo in ga primerno zdravimo. 

Periferna arterijska bolezen nog

Kri se po človeškem telesu pretaka po žilah. Žilam, po katerih s kisikom in hranljivimi snovmi bogata kri kroži iz srca v različna tkiva in organe, pravimo arterije. Normalno prehodne arterije zagotavljajo nemoteno preskrbo tkiv in organov s krvjo. Kadar se v procesu, ki mu pravimo ateroskleroza, začnejo v stenah arterij kopičiti maščoba, kalcij, vnetne celice in druge snovi, postaja svetlina arterij vse manjša. Krvni pretok se zaradi zožitve žilne svetline sprva upočasni, če bolezen napreduje, pa se lahko popolnoma ustavi.

Kadar so prizadete arterije spodnjih ali zgornjih okončin (prizadetost zgornjih okončin je veliko redkejša), govorimo o periferni arterijski bolezni (PAB). Ta se vrsto let razvija počasi in bolniku ne povzroča nobenih težav. Šele v napredovalem obdobju bolezni arterij spodnjih okončin se pojavi intermitentna klavdikacija (občasno šepanje). Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku.
Nadaljnje napredovanje ateroskleroze lahko kritično zmanjša pretok v arterijah (govorimo o kritični ishemiji uda), tako da se bolečina v nogi pojavlja že med mirovanjem. Če tako stanje traja dlje, lahko pride na udu do propada in odmrtja tkiva (nastanek razjede ali gangrene).

Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, ki pa mu ne povzroča težav. Takih, ki imajo intermitentno klavdikacijo (občasno šepanje), je približno 5 odstotkov, njihovo število pa s starostjo narašča. Pri enem odstotku bolnikov, ki navajajo občasno šepanje, se vsako leto razvije kritična ishemija, ki neposredno ogroža njihov ud. Pri teh bolnikih je treba nujno vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer jim grozi izguba uda (amputacija). V Sloveniji lahko pričakujemo 1000 do 2000 bolnikov na leto s kritično ishemijo nog. Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dva- do trikrat pogostejša. Ateroskleroza arterij spodnjih okončin je namreč tesno povezana z aterosklerotično boleznijo možganskih in srčnih žil.

Srčno popuščanje

Srčno popuščanje se pojavi, ko srce ne zmore črpati krvi dovolj hitro in učinkovito in tako zagotoviti telesu zadostnega dotoka kisika in hranljivih snovi. Posledica je splošna utrujenost, ki je še posebej izrazita ob telesnem naporu. Ker srce ne črpa dovolj krvi, začne ta zastajati za srcem, kar povzroči zalivanje pljuč s tekočino. To je vzrok težkega dihanja, ki je navadno najbolj moteča in omejujoča težava. Zaradi slabšega pretoka krvi skozi ledvice le-te zadržujejo tekočino v telesu, kar opisane težave še poslabša. Hkrati začno zatekati noge in gležnji ter drugi organi v telesu.

Dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek in poslabšanje srčnega popuščanja so:
- kajenje,
- debelost,
- čezmerno pitje alkohola,
- telesna nedejavnost,
- visoke vrednosti holesterola v krvi,
- geobiološki vplivi oz. škodljiva sevanja, zato bi bilo dobro, da naročite
  meritve škodljivih sevanj, ki bodo ta sum potrdile ali ovrgle. 

Znaki srčnega popuščanja in težave:

- kratka sapa (dispneja); občutek nastane pri srčnem popuščanju zaradi
  nabiranja tekočine v pljučih. Posledica je oteženo dihanje, ki se sprva pojavi
  pri telesnem naporu, pri napredovalem srčnem popuščanju pa že v mirovanju.
- šibkost; hitro utrujenost se pogosto pripisuje staranju in slabi kondiciji.
  Vendar je lahko, če traja dalj časa in se hitro slabša, posledica srčnega
  popuščanja.
- zatekanje gležnjev in nog (periferni edemi); je posledica dejstva, da srce ne
  črpa dovolj krvi iz ven v arterije. Tekočina, ki zastaja v venah, prestopa iz žil
   in se kopiči v tkivih, predvsem v predelu gležnjev in nog.
- bolečina za prsnico (angina pektoris); je posledica nezadostne oskrbe srčne
  mišice s kisikom, do česar pride zaradi zmanjšanega dotoka krvi po koronarnih
  arterijah. Pogosto se pojavi pri naporu in popusti med počitkom.
- izguba apetita in trebušne težave; do tega pride zaradi zadrževanja tekočine v
  prebavnih organih. To daje občutek sitosti, hkrati pa je lahko vzrok slabe
  prebave.

Srčni infarkt

Srčni infarkt je stanje, ki nastane, ko se zamaši enaizmed arterij, ki prehranjujejo srce. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza. Zanjo je značilno kopičenje maščob (med njimi holesterola) v steni arterij. Proces nastajanja in kopičenja maščobnih oblog v žilnih stenah se začne v mladosti in se nadaljuje v odrasli dobi. Pogostost bolezni je težko oceniti, saj večina odraslih zaradi nje nima težav.

Simptomi se pojavijo, ko maščobne obloge (aterosklerotične lehe) žilje tako zožijo, da organom primanjkuje krvi. To se najprej pokaže ob naporu, saj takrat organi potrebujejo več kisika, ki jim ga po arterijah prinaša kri. Če so prizadete srčne arterije, se pojavi bolečina v prsih, ki v mirovanju popusti. To stanje imenujemo angina pektoris.
V nasprotju z angino pektoris, ki nastaja postopoma, pride do srčnega infarkta nenadoma. Zaradi še ne popolnoma znanih razlogov (vnetje, zvišan krvni tlak) maščobna obloga, ki je sprva prekrita s plastjo žilnih celic, poči. Kri pride v stik z vsebino aterosklerotične lehe in nastane krvni strdek. V predelu srca, v katerem krvni strdek prekine pretok (dotok) arterijske krvi, pride do pomanjkanja kisika in hranljivih snovi ter do kopičenja presnovkov. Ta pojav imenujemo ishemija. Če je ishemija dovolj huda in dolgotrajna, srčna mišica odmre, kar imenujemo srčni infarkt.

Verjetnost za razvoj srčnega infarkta je večja pri kadilcih, tveganje pa povečujejo še prevelika telesna teža, telesna nedejavnost, zvišan krvni tlak, povečane maščobe v krvi (holesterol), sladkorna bolezen in dedna nagnjenost. Z zdravim načinom življenja lahko vplivamo na vse naštete dejavnike tveganja, razen na dedno nagnjenost.

Kako prepoznamo srčni infarkt?

Najznačilnejša je stiskajoča oz. pekoča bolečina v prsnem košu, ki nastane v mirovanju ali ob najmanjšem naporu in se ne spreminja z dihanjem in položajem telesa. Pogosto se izza prsnice širi v vrat, v eno roko (ponavadi levo) ali v obe roki ali v žličko. Bolečini se lahko pridružijo slabost, bruhanje, bledica, potenje in občutek dušenja.

Nekateri bolniki imajo enake, a manj hude bolečine pri angini pektoris. Pojavljajo se ob naporu in v mirovanju popustijo. Te bolnike je treba opozoriti, da lahko enaka ali hujša bolečina nastane že v mirovanju.
Pri manj kot 20 % bolnikov je bolečina neznačilna ali je celo ni. To opažamo predvsem pri starejših bolnikih, bolnikih z boleznimi drugih organskih sistemov, pri sladkornih bolnikih in bolnikih po operaciji na srcu. Najbolj zahrbtna oblika srčnega infarkta je nenadna srčna smrt saj največkrat nastopi povsem nepričakovano in več kot polovica bolnikov pred usodnim dogodkom nima prav nobenih težav.